Industrijske novice

Domov >  NOVICA >  Industrijske novice

Kako samoposlužne kioski izboljšajo upravljanje tokov pacientov

Time: 2025-12-27

Izziv toka pacientov: Administrativna zamaikanja in naraščajoči časi čakanja

Več osebja danes v bolnišnicah ne pomeni nujno hitrejšega servisa. Čudno, a res – mnoge klinike vidijo daljše vrste kljub zaposlovanju več ljudi. Oglejmo si številke, ki stojijo za to uganko. Približno 20 % proračuna bolnišnic gre na račun upravnih opravil, zdravniki pa porabijo okoli 13 % svojega delovnega dneva za izpolnjevanje obrazcev namesto pregledovanja pacientov, kar kaže raziskava Frontiers in Digital Health iz lanskega leta. Kaj to pomeni? Dejanske zamude za vse udeležence. V urgentnih službah po ZDA pacienti tipično čakajo več kot štiri ure, preden jih kdo sprejme, večina postelj pa je zasedena več kot 85 % časa. Tudi pacienti se soočajo z različnimi težavami. Napake na računih, zmedeni sporočili med oddelki in težave pri pridobivanju terminov so pogosti pritoževanja. Približno polovica anketiranih trdi, da niso več zadovoljni, ker ne morejo pravočasno dobiti oskrbe, kadar je potrebna. Tradicionalni načini upravljanja z osebjem preprosto več ne delujejo. Zato potrebujemo nove pristope. Samoprijavne postaje v ordinacijah zdravnikov bi lahko del rešitve, saj zmanjšujejo odvisnost od papirnatih sistemov, ki vse počasnejo.

Kako samodejne blagajne v zdravstveni negi ločijo registracijo od odvisnosti od osebja

Samodejne blagajne strategično ločijo registracijo pacientov od neposrednega vključevanja osebja in s tem spremenijo zaporedna zamaikanja v vzporedna delovna toka. S samodejnim izvajanjem procesov na strani uporabnika omogočajo zdravstvenim ustanovam ponovno porazdelitev človeških virov na klinične naloge, hkrati pa ohranijo hitrost registracije.

Samodejna prijava in zajemanje podatkov pred obiskom omogočata vzporedno obdelavo

Pacienti hkrati dokončajo digitalno registracijo – vključno z overitvijo zavarovanja in posodabljanjem zdravstvene zgodovine – namesto da bi čakali v zaporednih vrstah. Ta model vzporedne obdelave zmanjša povprečni čas čakanja v predprostoru za 25 % ter odpravi odvisnost od enojnega kanala za prijavo. Samodejno sistem odstrani administrativno breme s kliničnega osebja in omogoča hkratno obdelavo pacientov, ki se prilagaja nihanjem povpraševanja brez dodajanja novega osebja.

Vzporedna integracija razvrščanja z EHR-ji sproži dinamično dodeljevanje virov

Ko se podatki s kioskov povežejo s sistemi Elektronskih zdravstvenih zapisov, programska oprema začne razvrščati primerov, ki potrebujejo pozornost glede na njihovo nujnost in dejansko razpoložljive vire v določenem trenutku. Bolnišnice, ki so uvedele to vrsto integracije, poročajo, da se približno trideset odstotkov dela osebja, prej porabljenega za pisarniška opravila, lahko sedaj posveti neposredni komunikaciji z bolniki, saj ni potrebno več ročno preusmeriti vseh teh informacij. Sistem v realnem času spremlja razpoložljivost postelj ter beleži, kateri zdravniki in medicinske sestre so prosti v vsakem trenutku. Bolniki se avtomatsko dodelijo različnim področjem na podlagi teh dejavnikov, zato, ko se med zdravljenjem spremenijo stanja, ostaja obremenitev delovnega mesta uravnotežena po celotni ustanovi. Kar omogoča učinkovitost celotnega procesa, je, da se sistem neprestano prilagaja na podlagi vhodnih podatkovnih tokov in preprečuje nastanek zastojev že v začetku, namesto da bi se z njimi ukvarjal šele po njihovem pojavljanju.

Preverjen vpliv: klinični dokazi in trendi sprejemanja samostojnih blagajn v zdravstveni negi

Primer iz prakse klinike Mayo: zmanjšanje povprečnega časa čakanja za 37 %

Ko je klinika Mayo uvedla samostojne blagajne na oddelek za nujno pomoč, se je zgodilo nekaj zares impresivnega: povprečni časi čakanja so se zmanjšali za dobrih 37 %. Pacientje so se sedaj lahko digitalno vpisali že pred prihodom, kar je znatno pospešilo postopek in preprečilo dolge vrste na recepciji. Sistem se dejansko v resničnem času povezuje z elektronskimi zdravstvenimi kartami, zato zdravniki in medicinske sestre takoj vedo, kdo potrebuje pomoč prvi, ko naprej pridejo primeri nujne pomoči. V obdobjih z veliko prometa so te blagajne zmanjšale administrativno obremenitev skoraj za polovico. Posebej koristijo pacientom z manj resnimi težavami. Zmanjšalo pa se je tudi število napak pri vnosi podatkov – okoli 22 % manj napak – kar pomeni boljše rezultate zdravljenja za vse udeležence.

Podatki HIMSS 2023: 68 % bolnišnic v ZDA sedaj uporablja samodejne kioske

Glede na podatke HIMSS iz leta 2023 približno dve tretjini ameriških bolnišnic že uporabljata samobržna blagajna, kar kaže, da večina zdravstvenih strokovnjakov prepoznava resnično vrednost izboljševanja gibanja pacientov po ustanovah. Številke prav tako razkrivajo zanimiv položaj – rast uporabe se je od leta 2019 povečala za več kot 200 %, zlasti na oddelkih za nujne primere in ambulantah, kjer se lahko čakalni časi močno podaljšajo. Bolnišnice, ki so namestile te blagajne, poročajo o približno 30-odstotno hitrejšem prijavi pacientov, poleg tega pa se zadovoljstvo pacientov poveča za okoli 19 točk, ko jih začnejo uporabljati. Tisto, kar to tehnologijo naredi tako privlačno, je njena zmogljivost za razširjanje ob obdobjih obremenjenosti, ko bi si bolnišnice sicer morali zagotoviti znatno več osebja, zdaj pa dodatni obseg opravijo z obstoječimi viri. V prihodnosti strokovnjaki pričakujejo, da bodo do sredine leta 2025 skoraj vsi zdravstveni sistemi razširili svoje namestitve blagajn, pri čemer bodo osredotočeni na povezovanje z telezdravstvenimi storitvami ter naprednimi orodji umetne inteligence za predhodno razvrščanje potreb po zdravstveni oskrbi.

Strateška izvedba: Ključni vidiki za trajnostno optimizacijo pretoka pacientov

Vzpostavitev samodejnih servisnih kioskov v zdravstvenih ustanovah zahteva previdno načrtovanje, če resnično želimo izboljšati premik pacientov po objektih. Začniti je treba majhno, morda jih najprej preskusiti na mestih, kjer se ljudje najpogosteje zagozdijo, na primer v čakalnicah nujne pomoči ali pri recepcijah, kjer vsak dan obrne več kot 200 oseb in se sooča s podolgovatimi vrstami. Celoten proces uvedbe po celotnem bolnišniškem kompleksu običajno traja med šestimi in dvanajstimi meseci. Med tem časom je zelo pomembno tudi usposabljanje osebja – morajo znati odpravljati pogoste težave s kioski ter pomagati zmedenim pacientom, ki morda niso tehnološko izkušeni. Povezovanje teh naprav z elektronskimi zdravstvenimi karticami veliko pomeni, saj raziskave kažejo, da pravilna sinhronizacija zmanjša število napačnih smeri za okoli 40 odstotkov. Hkrati bi morali bolnišnice ponovno premisliti svoje dejanske tlorise glede na to, kako se ljudje naravno gibljejo po stavbi. Kiosk postavite blizu vhoda za paciente, a poskrbite, da bo še vedno dovolj prostora za invalidske vozičke in medicinsko opremo. Mnoge vodilne bolnišnice so ugotovile približno 30-odstotno izboljšanje hitrosti obdelave pacientov, ko ti kiosk delujejo skupaj z osebjem, namesto da bi popolnoma nadomestili človeški stik.

Prejšnji : Svetovna zdravstvena organizacija razvija smernice za izboljšavo storitev telemedicinske pomoci

Naslednji : Vodnik po cenah telemedicinskih kioskov: Kaj vpliva na stroške leta 2026

Povezana iskanja

Avtorske pravice © 2025 Shenzhen Sonka Medical Technology Co., Limited  -  Pravilnik o zasebnosti